Močna kompozicijska orodja nam daje reliefnost terena skupaj z linearnostjo zasnove mestnega prostora Gornje Radgone. Iz tega izhaja zahteva po linearnosti obravnavanega prostora, seveda z dodatkom, da gre v našem primeru za centralni prostor. Ustvari se ga z zamikom v notranjost parcele in tako zagotovi možnost nastanka tržne površine. Urbanost pritličnega mestnega prostora ojačamo z dvigom glavnega introvertiranega volumna in prepustitvijo mestnega pritličja zastekljenim mestotvornim programom, ki z zamikom v notranjost nosijo tudi funkcijo arkadiranih pločnikov. Na nivoju pritličja ustvarjamo atraktivno, ne preveč strukturirano tržno ploščad, ki naj omogoči zbiranje ljudi ob prireditvah. Obstoječa drevesa in kužno znamenje vključujemo v kompozicijo poenotenja mestne tlakovane površine. Zakonitosti programske volumske kompozicije - velika etaža 1. nadstropja in terasasto nazaj zamaknjena etaža 2. nadstropja izkoriščamo s ciljem zagotoviti elegantno horizontalno linijo, ki nakazuje tektoniko terena za seboj - torej dvig v ozadje. Volumen obeh etaž ovijemo v
eno opno, ki je trdno zasidrana v teren zadaj.