Prostor močno določajo volumen in dinamika Celovške ceste pred vstopom v mestno središče, preboj geometrije Drenikove ulice do Celovške ceste in bližnji preboj zelenega volumna Šišenskega hriba skoraj do Celovške. Preplet morfologij izkoristimo za vzpostavitev kompleksnejšega prehoda med javnim prostorom Celovške in programom objekta. Na severovzhodni in jugovzhodni strani se naslonimo na geometrijo obstoječe stavbne strukture, kar na strani Celovške odpre tržno površino, ki postane medij komunikacije javnega in poljavnega. Na regulacijski liniji krili objekta in tržno površino ovijemo v membrano čipke, ki postane nosilec sporočila posebnosti programa. Merilo izraznosti ovoja je nastavljeno na percepcijo voznika, medtem ko objekt na nivoju mestnega pritličja z mestom komunicira programsko - s tržno površino in knjižnico / kavarno, ki se obračata v prostor Celovške avenije. Notranji volumni niso strukturirani po funkciji - monolitiziramo jih z namenom izstopa iz običajnih formalnih izpovedi in tudi s tem izkazujemo posebnost programa.